DOKUMENTARNI FILM o nadškofu antonu vovku
Stojmo trdno kakor hrast na poljani,
ki je pripravljen na sunke vetra z vseh strani.
Stojmo trdno kakor hrast na poljani,
ki je pripravljen na sunke vetra z vseh strani.
Že 50 projekcij po Sloveniji!
Mednarodno nagrajen film lahko predvajamo tudi v vašem župnišču ali kulturnem domu. Kontaktirajte nas!
S svojo gorečnostjo je vnemal čustva in misli. Goreče je svaril, tolažil, pomagal in se boril proti vsaki krivici. Svojo vero je izpričal v ognju. Goreči škof v vseh pomenih besede.
Birmoval je po župnijah velike ljubljanske nadškofije, od Metlike do Rateč, vmes celo v slovenski Istri. Nešteto mladih je potrdil v veri in jih utemeljil v pripadnosti Kristusu in slovenstvu.
Najpogosteje ga opisujejo kot velikega moža z zelo značilnim glasom in nastopom. Njegov močan glas se je zasidral vsakemu, ki ga je slišal. Glasen glas oznanjevanja.
Osebnost škofa je svetniška zaradi vseh lastnosti, ki so ga gradile. Preprost, iskren, pravičen, čuteč, razumljiv, usmiljen, neomajen, resnicoljuben, predan, moder, vesel ... svetniški.
Spomnim se ogromne množice birmancev, botrov, in škofa, ki je bil res višji od vseh.
Dotik njegove roke me je zaznamoval, potrdil, in od takrat spomin ni bledel.
Predstaviti življenje in delo Antona Vovka na sodoben in razumljiv način. Najti poudarke, ki bodo njegovo delo pokazali kot zgled pokončne drže in predanosti poklicu.
Usmerili smo se proti razumljivosti in izčiščeni formi, upoštevajoč simboliko, zvočnost in tek kamere. Ter pomembno: iz nastopajočih izvabiti iskrene in resnične izjave.
Dve skupini nastopajočih. Objektivni nam pripovedujejo dejstva, ki so zapisana in jasna. Orišejo nam biografijo portretiranca. Subjektivni so pričevalci, ki govorijo o svojih srečanjih z njim, se ga spominjajo in dopolnjujejo njegovo zgodbo.
Studijska snemanja za intervjuje, iskanje lokacij za ostale posnetke, različni kraji in ure dneva, različni vremenski pogoji in letni časi ter več kot 40 lokacij.
Simbolika in množica lokacij sta povezani v asociativni lok, ki nas včasih pelje po čustveni lestvici ali nam želi razumsko razložiti sorodnost vsebin. Obenem.
Napeta in obenem epska kompozicija spremlja prav tako razburkano življenje Antona Vovka ter gledalca dodatno drži v pričakovanju. Gre za orkestralne skladbe, ki pa jim dajeta posebne poudarke violina in čelo. Včasih moderno navdihnjena, včasih onostransko odmaknjena.
100 let za rojstvom pesnika Fraceta Prešerna se je v isti hiši in celo v isti izbi rodil
drugi velikan slovenskega naroda, kasnejši ljubljanski škof in nadškof, Anton Vovk
Vrba zjutraj
Polje pred Vrbo
Anton Vovk pri papežu Janezu XXIII.
Anton Vovk
Zahod in luč
Violinist ob sončnem vzhodu
Brezje
Podiranje drevesa
Prostrano jezero
Poln vagon je bil barab. Ko sem videl tiste divje obraze,
ki so se iz škofa norčevali ... Sram me je, priznam ... bežal sem!
Od smrti nadškofa Antona je minilo dobrih petdeset let, zato ga mlajši rod ne pozna. Poleg tega je bil eden tistih osebnosti, ki v javnosti spomin nanje ni mogel zaživeti. Njegovi sodobniki pa so ga ohranjali v spoštovanju in občudovanju, kajti bil je izreden kot človek in kot škof. Bog ga je obdaril s talenti, ki so mu v zapletenih in grobih razmerah med vojno in po njej pomagali, da je trdno stal, modro in zanesljivo vodil nadškofijo in zanjo veliko pretrpel. Vsem vernim tistega časa je bil kakor skala in svetilnik.
Svetniške poteze njegove osebnosti so spodbudile začetek postopka za njegovo beatifikacijo. V času, ko spoznavamo doslej prikrite velike osebnosti našega naroda, je Vovkov odbor želel, da tudi nadškofa Vovka spozna vsa slovenska javnost.
Tako je iz spominov in pričevanj nastal tudi dokumentarni film o njem. Pripravila ga je ekipa Davida Sipoša; njeno delo so tudi filmi o škofih Gnidovcu in Smeju ter o zakramentih.
Premiera tega filma je bila 14. junija 2017 ob 20h v veliki dvorani Antonovega doma na Viču.
Ob tem je bil tudi pogovor z ustvarjalci filma, pričevanje duhovnika in pesem duhovniškega okteta Oremus.
Vovkov odbor
Različni stroji brnijo svojo pesem,
toda v tem brnenju in vrvenju sveta,
pogosto pogrešamo sladke pesmi,
sladkega glasu o pravem miru.